Problemi DIC
Opis problemov in rešitve pri digitalni korelaciji slik.
Problem zaslonke
Navadno ni mogoče najti ujemanja individualne slikovne točke med prvo in drugo sličico. Razlog za to je, da imamo na drugi sličici več slikovnih točk, ki so identične referenčni slikovni točki iz prve sličice. To pa pomeni, da ne moremo enoznačno določiti premik referenčne točke. Da bi dobili unikatno ujemanje med prvo in drugo sliko uporabimo majhno okolico okrog referenčne točke - podobmočje (ang. subset of pixel neighborhood).
S tem pa še vedno povsem ne odpravimo problema. Če želimo najti gibanje linije znotraj zaslonke, lahko to storimo le v smeri, ki je pravokotna na linijo. Premike v smeri, ki je vzporedna z linijo, lahko zaznamo šele, ko zaslonko umaknemo.
Problem korespondence
Problem zaslonke je bolj specifičen primer problema korespondence. Velikokrat enoznačnega ujemanja med poddeli dveh sličic ne moremo zagotoviti. Za ponavljajoče vzorce pa je gibanje lahko določeno le do neznanega večkratnika konstante vzorca. Problem postane enoznačno določljiv, če povečamo zaslonko do te mere, da analiziramo celoten vzorec. V kolikor je vzorec deformabilen, je problem še dodatno otežen. V tem primeru znotraj brez teksturnega elementa ne moremo izračunati premika. Če je element deformabilen izračun, ne deluje niti na njegovem robu.
Naključni vzorec
Da se kar najbolje izognemo problemu korespondence, mora imeti površina oz. površinska prevleka testnega vzorca naslednje lastnosti. Kot prikazano v poglavju o problemu zaslonke se moramo izogibati stukturam, ki so orientirane, kot so črte. Le-te onemogočajo iskanje vektorja hitrosti v smeri, ki je vzporedna strukturi. Idealna tekstura bi morala biti izotropna, kar pomeni, da nima preferirane smeri. Poleg tega vzorec ne sme biti ponavljajoč, kot je prikazano v poglavju o problemu korespondence. Iz teh zahtev lahko sklepamo, da se bo najbolje obnesel naključen vzorec oziroma pikčast vzorec (ang. speckle patterns). Pomembni sta še dve stvari. Vzorec mora biti pritrjen na testiran del tako, da ne otežuje deformacije vzorca in da se deformira skupaj z njim. Zadnja lastnost, ki jo ima dober naključen vzorec je, da ima visoko vsebnost informacij. To omogoča, da uporabimo majhno podobmočje pikslov.
Last updated